O Malinalli, če bi le vedeli! Če bi vas lahko videli tistega jutra 15. marca 1519, ko vam je Lord Potonchána skupaj z devetnajstimi sužnji dal tega bradatega in prepotenega tujca, da podpišete pakt prijateljstva.
In komaj je bila deklica, gola, razen lupine čistosti, ki ji visi na pasu, in ohlapnih črnih las, ki pokrivajo ramena. Če bi poznali strah, ki ste ga čutili, kako strašen je bil oditi, kdo ve kam, s temi čudnimi možmi z nerazumljivimi jeziki, čudnimi oblačili, stroji z ognjenimi usti, hrupnimi in živalmi, tako velikimi, tako neznanimi, da je bilo sprva verjeti da so bili tujci, ki so se vozili na njih, dvoglave pošasti; tesnoba po vzpenjanju po tistih plavajočih gričih, po milosti teh bitij.
Spet ste zamenjali lastnika, to je bila vaša usoda sužnja. Tamañita, starši so te prodali trgovcem Pochtec, ki so te odpeljali v Xicalango, "kraj, kjer se jezik spreminja", da bi ga prodali naprej. Ne spomniš se več svojega prvega mojstra; se spomnite drugega, gospoda Potonchana, in budnega očesa gospodarice sužnjev. Naučili ste se majevskega jezika in spoštovanja bogov ter jim služili, naučili ste se ubogati. Bili ste eden najlepših, rešili ste se, da ste bili ponujeni bogu dežja in vrženi na dno svetega cenota.
Tistega vročega marca vas tolažijo besede čilama, božanskega duhovnika: "Zelo pomemben boš, ljubil boš, dokler ti srce ne poči, ay del Itzá Brujo del Agua ...". Tolaži vas spremljevalec, radovednost štirinajstih ali petnajstih let vam pomaga, saj nihče ne ve datuma vašega rojstva ali kraja. Tako kot vi tudi mi vemo, da ste odraščali v deželah gospoda Tabs-coba, ki so ga neznanci, kot je Tabasco, napačno izgovarjali, na enak način, kot so spremenili ime v mesto Centla in ga poimenovali Santa María de la Victoria, da bi praznovali zmagoslavje.
Kakšen si bil, Malinalli? Pojaviš se na platnih Tlaxcale, vedno oblečen v huipil in s spuščenimi lasmi, vedno poleg kapetana Hernanda Cortésa, toda te slike, samo risbe, nam ne dajo jasne predstave o tvojih potezah. Bernal Díaz del Castillo, vojak iz Cortésa, bo naredil vaš govorni portret: "Bila je lepega videza, vsiljiva in odhodna ... recimo, kako doña Marina, ki je zemeljska ženska, kakšen moški trud je imela ... v njej nismo nikoli videli slabosti, ampak veliko večji trud kot ženski ...
Povej mi, Malinalli, si res postal katolik v tistem mesecu, ko je potovanje trajalo, dokler nisi prišel do obale Chalchicoeca, danes Veracruz? Jerónimo de Aguilar, ujetnik leta 1517, ko so Maji premagali Juana de Grijalvo, je bil tisti, ki je besede Frayja Olmeda prevedel v majevsko, in s tem so vam dali vedeti, da so vaši častiti bogovi lažni, da so demoni in da obstaja samo en edinstven bog. ampak pri treh ljudeh. Resnica je, da so Špance pozvali, naj vas krstijo, saj je bil izobčen, ki je spal z heretikom; Zato so vam zlili vodo in celo spremenili ime, od takrat bi bila Marina in bi morala pokriti telo.
Je bila vaša prva ljubezen Alonso Hernández de Portocarrero, ki vam ga je podaril Cortés? Le tri mesece ste bili njegovi; Ko je Cortés po prejemu veleposlanikov Motecuhzome spoznal, da ste edini, ki je govoril in razumel Nahuatla, vi, je postal vaš ljubimec in za spremstvo postavil Juana Péreza de Arteaga. Portocarrero je odplul proti španskemu kraljestvu in nikoli ga več ne boste videli.
Ste imeli radi človeka Cortésa ali vas je privlačila njegova moč? Ali ste bili veseli, da ste zapustili suženjsko stanje in postali najpomembnejši jezik, ključ, ki je odprl vrata Tenochtitlanu, ker ste ne samo prevedli besede, temveč ste zmagovalcu razložili način razmišljanja, načine, verovanja Totonac in Tlaxcala in mehike?
Lahko bi se zadovoljili s prevajanjem, vendar ste šli dlje. Tam v Tlaxcali ste svetovali, naj odrežejo roke vohunom, da bodo spoštovali Špance, tam v Choluli pa ste Hernanda opozorili, da jih nameravajo ubiti. In v Tenochtitlanu ste razložili fatalizem in dvome Motecuhzome. V Žalostni noči ste se borili skupaj s Španci. Po padcu imperija Mexica in bogov ste imeli Hernandovega sina Martincita, ravno ko je prišla njegova žena Catalina Xuárez, ki bi umrla mesec dni kasneje v Coyoacanu, morda umorjena. In leta 1524 bi spet odšli na odpravo Hibueras, svojega otroka pa pustili v Tenochtitlanu. Med to odpravo se je Hernando poročil z Juanom Jaramillom blizu Orizabe; Iz tega zakona se bo rodila vaša hči María, ki se bo leta kasneje borila z dediščino svojega "očeta", saj je Jaramillo vse podedoval od nečakov svoje druge žene Beatriz de Andrade.
Kasneje je Hernando z zavajanjem Martina odpeljal od vas, da bi ga poslal kot stran na špansko sodišče. Oh, Malinalli, ali si kdaj obžaloval, da si Hernandu dal vse? Kako ste umrli, zabodeni v vaši hiši na ulici Moneda nekega jutra 29. januarja 1529, po Otiliji Mezi, ki trdi, da je videla smrtno listino, ki jo je podpisal Fray Pedro de Gante, da ne bi pričevali v proti Hernandu v sodnem procesu? Ali pa ste umrli zaradi kuge, kot je izjavila vaša hči? Povejte mi, ali vas moti, da ste znani kot Malinche, da je vaše ime sinonim za sovraštvo do tega, kar je mehiško? Kaj je pomembno, kajne? Le malo je bilo let, ko si moral živeti, veliko tega, kar si v tem času dosegel. Živeli ste ljubezni, obleganja, vojne; sodelovali ste v dogodkih svojega časa; bila si mati napačne generacije; še vedno si živ v mehiškem spominu.
